stekla

Na željo kupca lahko vgradimo stekla z različno zvočno in toplotno izolativnostjo, kakor tudi raznovrstna ornamentna stekla in vitraže.

Ornamentna stekla uporabljamo povsod tam, kjer pogled skozi steklo ni pomemben ali pa je celo nezaželen. Ornamentno steklo ima površino s strukturo praviloma obrnjeno v medstekelni prostor.

Pri nakupu oken se lahko odločite tudi za vgradnjo varnostnega stekla (bodisi kaljenega ali lepljenega stekla).

Kaljeno steklo je termično obdelano steklo, kjer se mu poveča odpornost proti temperaturnim spremembam. Poveča se mu udarna in upogibna trdnost. Dobra lastnost kaljenega stekla je, da se ob razbitju steklo razleti v drobna ter neostra zrna.

trojslojna steka

Lepljeno steklo vas varuje pred poškodbami in pred vlomilci. Sestavljeno iz dveh ali več stekel, ki so spojeni s posebno varnostno folijo, katera tudi ob razbitju steklo drži skupaj in nudi nadaljnjo zaščito. Poleg varovanja pred nezgodami, je lepljeno steklo tudi zelo priporočljivo kot zaščito pred vlomilci, saj vmesna folija otežuje vlom. Lepljeno steklo ima tudi dobro lastnost, da se v primeru razbitja ne razleti in tako steklo še vedno ostane v okvirju. Vgrajuje se ga v vrata v vrtcih in šolah, pa tudi v individualnih hišah, kjer se poleg varnostnega protivlomnega okovja z lepljenimi stekli še dodatno zaščitite pred vlomilci.

Zaradi boljše toplotne izolativnosti vsa stekla vsebujejo nizko emisijski nanos in so polnjena s plinom (argon). Za potreben razmik med termopan stekli se standardno vgrajujejo aluminijaste distančne letve. V kolikor želite znižati vpliv nezaželenega toplotnega mostu, pa lahko namesto ALU letev vgradimo steklo s warm edge distančniki.

Čiščenje stekel

Steklo je eden najpomembnejših gradbenih materialov, ki s svojo trpežnostjo in vsestransko uporabo odlikuje, ter sestavlja del katerekoli stavbe. Zaradi izpostavljenosti raznih vplivov okolja se sčasoma umaže. Redno in ustrezno čiščenje bo steklu podaljšalo življenjsko dobo.

Kako pravilno očistite steklene površine

Površino stekla se čisti z večjo količino vode, v katero se kane primerno namensko čistilo za steklo, lahko tudi kis. Za čiščenje so najbolj primerne čiste bombažne krpe, mehke kože in brisalci za steklo brez silikona. Madeže trdovratnejših nečistoč kot so ostanki lepil, katrana in barv se lahko očisti s čistilnim bencinom ali acetonom. Vsa čistila je potrebno uporabljati previdno, predvsem v obmbočju robov izolacijskega stekla, saj lahko v nasprotnem poškodujemo tesnilne mase ali silikonske fuge.

Čemu se pri čiščenju stekel izognite

Uporabi vseh ostrih kovinskih predmetov, saj lahko ti poškodujejo površino stekla in na njej pustijo praske. Prav tako so neprimerna vsa abrazivna sredstva z grobo osnovo, čiščenje z vrelo vodo ali pa čistila, ki vsebujejo flouride ali flourovodikovo kislino. Previdnost ni odveč tudi pri uporabi strojev za poliranje, saj le ti odstranjujejo stekleno maso, kar povzroča optična popačenja.

Kaj pomeni interferenčni pojav

Gre za fizikalni pojav, ki se navezuje na lom svetlobe vpadnega kota svetlobnih žarkov. Ko je več stekel razporejenih vzporedno eno za drugim, se ob pogledu iz zunanjosti v notranjost zastekljene stavbe, na površini stekla pojavi interferenca. To je moč opaziti v obliki madežev mavričnih barv, trakov ali obročev, ki ob pritisku na stekleno površino, spremenijo svojo lego. Takšen pojav dokazuje vzporednost vgrajenih stekel.

Prezračevanje v izogib rosenju

Steklene površine se orosijo, kadar pride topel (vlažen zrak) iz prostora v stik s hladno površino stekla. Hladen zrak vsebuje manj vlage, zato lahko temperatura zraka pade pod rosišče – iz zraka se kondenzirana voda izloči, kar se opazi kot rosa na stekleni površini. Da se temu pojavu čimbolj izognemo moramo prostore prezračevati. Najučinkovitejše prezračevanje je na način prepiha (odpremo več oken okoli vertikalne osi), štirikrat dnevno, še posebej po prhanju, kopanju ali kuhanju. Glede na temperaturo okolice velja, da bolj toplo kot je zunaj, dlje mora trajati prezračevanje. Zato naj poleti prezračevanje traja deset minut ali več, pozimi pa zadostujeta že dve minuti. Med ogrevalno sezono tudi ni priporočljivo neprekinjeno prezračevanje, saj obstaja velika možnost nastanka plesni na ohlajenih notranjih zidovih.

Zakaj se zunanje steklo orosi

Pri učinkovitejši toplotni izolaciji stekla, se lahko na zunanji površini le-tega pojavi rosenje. Do tega pojava pride v spomladanskih mesecih, ko prihaja do velikih temperaturnih razlik med dnevom in nočjo. Pri tem lahko vlažen zunanji zrak ob stiku s hladno površino stekla kondenzira in steklo orosi. S steklom ni nič narobe, ta pojav razkriva, da so vaša stekla zares visoko kakovostna, saj toplota ostaja v prostoru in se le malenkostno izgublja v okolje. Pojav izgine ko se steklo z zunanje strani dovolj segreje., npr. zaradi sončnih žarkov.

Kaj je anizotropija

Fizikalen pojav ki se lahko pojavi pri toplotno obdelanih enojnih ali delno kaljenih steklih. Ta lahko nastane zaradi porazdelitve notranjih napetosti. Pri tem je mogoče opaziti polarizirano svetlobo, ki je prisotna v običajni dnevni svetlobi in je odvisna od vremena in časa ter položaja sonca, ki vsebuje razlčine deleže polarizirane svetlobe.

Kaj je učinek izolacijskega stekla

Vmesni prostor med stekli je zaprt, tlak v njem pa se ujema s tlakom zraka, ki je prisoten ob izdelavi izolacijskih stekel. Atmosferska nihanja zračnega tlaka lahko povzročijo izbočenje in vbočenje zunanjih stekel. Tako se kljub ravnim posameznim steklom pojavljajo popačenja zrcalnih podob. Ta učinek je odvisen od velikosti in geometrije stekel in dejstva ali gre za dvojno ali trojno izolacijsko steklo.

Kakšni so vzroki omočljivosti in kako nastane

Pri transportu uporabljena vakuumska oprijemala, etikete s podatki o izdelku, plutovinaste ploščice za zaščito pred poškodbami, itd., spreminjajo površinsko napetost stekla. Na opisanih mestih je pri omočeni površini stekla mogoče opaziti nastanek različno velikih vodnih kapljic. Različna omočjivost po steklenih površinah lahko nastane že zaradi običajnih postopkov v proizvodnji stekla in izgine v odvisnosti od načina čiščenja in uporabljenih čistil. Šele pri temeljiti površinski obdelavi ali odstranitvi motilnih slojev, je mogoče znova vzpostaviti enakomerne lastnosti steklene površine. Pri tem se priporoča uporaba čistilnih krp, prepojenih z amonijakom.

termični lom stekla

VZROKI IN PRIMERI TERMIČNIH LOMOV:

VZROK

PRIMER

Delno osenčenje/senčenje stekel

Strešni previsi, drevesa, platnene strehe (markize)

Direktna sončna svetloba brez senčil

Večje steklene površine, debela stekla, toplotno in sončnozaščitna stekla zložena ena za drugo, dve ali več steklenih drsnih sten zložene ena za drugo

Notranje žaluzije, sistemi za zatemnitev

Premajhna razdalja do notranjega stekla, delna prekritost stekla, delno ali celotno polepljene notranje steklene površine s sončno zaščitnimi nalepkami z visoko absorpcijo

Slikanje na steklo, lepljenje na steklo, prekrivanje z notranje strani, dekoracije na steklih

Uporaba temnih barv, fotografij, reklamnih nalepk, preširoka notranja polica

Grelna telesa (radiator)

Premajhna razdalja do notranjega stekla

Lokalno segrevanje

Izpuh vročega zraka, žar, oprema za odmrzovanje, oprema za varjenje, izpušni sistem

Temni predmeti direktno za zasteklitvijo

Gradbeni materiali, notranje dekoracije, sedežne garniture, torbe, potovalne torbe, klavir, dekoracije oken, debele temne zavese

Široki, temni medstekelni križi v medprostoru

45mm široki medstekelni križi v rdeči, modri, rjavi, črni ali drugi temni barvi, ki ima veliko stopnjo absorpcije

Globina steklitvene brazde (folc)

> 30mm, pogosto v strešnih zasteklitvah ali zelo toplotno zaščitnih oknih

Nevihtno neurje

V poletnih in jesenskih dneh

Polaganje asfalta

Pri celostenskih zasteklitvah in neenakomerno zaščiteni površini

Termični lom

Termični lom se pojavi, ko so presežene standardne lastnosti materiala v odvisnosti od kvalitete roba stekla in odpornosti na termične spremembe.
Posebno tipičen je lom na površini stekla, ki vedno poteka od roba stekla do hladno/vroče cone (zona krčenja ali širjenja).
Ob vstopu v hladno/vročo cono lahko opazimo znatno spremembo smeri in vijugasto nadaljevanje poteka loma, ki je značilno za termične lome.
Sam pričetek loma je vedno pravokoten na površino stekla, ker sledi načelu najkrajše poti. Za termične lome lahko tako govorimo, da potek loma sledi liniji najmanjšega odpora.

Termični lomi so vedno nedvoumni zaradi dveh jasno vidnih karakteristik:

  • Lom, ki poteka pravokotno preko roba stekla,
  • Lom, ki v začetku poteka pravokotno na površino stekla.

 

Najpomembnejše značilnosti termičnih lomov:

  • Pravokoten vstopni kot,
  • pravokoten potek loma na površini stekla,
  • slika loma,
  • smer in gibanje (sprememba smeri),
  • kljukast zaključek.

Raziskave so pokazale, da za stekla, ki so zastekljena v okvirjih velja, da lom, ki nastane zaradi temperaturnih razlik na steklu, nikoli ne izvira iz vogala ampak vedno nastane na robu stekla nekje v srednjem območju. Glede na potek segrevanja stekla, je lahko pričetek loma tudi vstran od sredine roba, vendar bo izjemno redko v vogalu, razen, če je vogal zelo oslabljen npr. fizično poškodovan.

Temperaturne razlike na površini stekla lahko nastanejo zaradi veliko razlogov. Najbolj pogosti so navedeni v tabeli spodaj: