Na željo kupca lahko vgradimo stekla z različno zvočno in toplotno izolativnostjo, kakor tudi raznovrstna ornamentna stekla in vitraže.

Ornamentna stekla uporabljamo povsod tam, kjer pogled skozi steklo ni pomemben ali pa je celo nezaželen. Ornamentno steklo ima površino s strukturo praviloma obrnjeno v medstekelni prostor.

Pri nakupu oken se lahko odločite tudi za vgradnjo varnostnega stekla (bodisi kaljenega ali lepljenega stekla).

Kaljeno steklo je termično obdelano steklo, kjer se mu poveča odpornost proti temperaturnim spremembam. Poveča se mu udarna in upogibna trdnost. Dobra lastnost kaljenega stekla je, da se ob razbitju steklo razleti v drobna ter neostra zrna.


Lepljeno steklo vas varuje pred poškodbami in pred vlomilci. Sestavljeno iz dveh ali več stekel, ki so spojeni s posebno varnostno folijo, katera tudi ob razbitju steklo drži skupaj in nudi nadaljnjo zaščito. Poleg varovanja pred nezgodami, je lepljeno steklo tudi zelo priporočljivo kot zaščito pred vlomilci, saj vmesna folija otežuje vlom. Lepljeno steklo ima tudi dobro lastnost, da se v primeru razbitja ne razleti in tako steklo še vedno ostane v okvirju. Vgrajuje se ga v vrata v vrtcih in šolah, pa tudi v individualnih hišah, kjer se poleg varnostnega protivlomnega okovja z lepljenimi stekli še dodatno zaščitite pred vlomilci.

Zaradi boljše toplotne izolativnosti vsa stekla vsebujejo nizko emisijski nanos in so polnjena s plinom (argon). Za potreben razmik med termopan stekli se standardno vgrajujejo aluminijaste distančne letve. V kolikor želite znižati vpliv nezaželenega toplotnega mostu, pa lahko namesto ALU letev vgradimo steklo s warm edge distančniki.


kako čistimo stekla na oknih in vratih

Čiščenje stekel

Steklo je eden najpomembnejših gradbenih materialov, ki s svojo trpežnostjo in vsestransko uporabo odlikuje, ter sestavlja del katerekoli stavbe. Zaradi izpostavljenosti raznih vplivov okolja se sčasoma umaže. Redno in ustrezno čiščenje bo steklu podaljšalo življenjsko dobo.

pravilno čiščenje stekel

Kako pravilno očistite steklene površine

Površino stekla se čisti z večjo količino vode, v katero se kane primerno namensko čistilo za steklo, lahko tudi kis. Za čiščenje so najbolj primerne čiste bombažne krpe, mehke kože in brisalci za steklo brez silikona. Madeže trdovratnejših nečistoč kot so ostanki lepil, katrana in barv se lahko očisti s čistilnim bencinom ali acetonom. Vsa čistila je potrebno uporabljati previdno, predvsem v obmbočju robov izolacijskega stekla, saj lahko v nasprotnem poškodujemo tesnilne mase ali silikonske fuge.

Čemu se pri čiščenju izognite

Uporabi vseh ostrih kovinskih predmetov, saj lahko ti poškodujejo površino stekla in na njej pustijo praske. Prav tako so neprimerna vsa abrazivna sredstva z grobo osnovo, čiščenje z vrelo vodo ali pa čistila, ki vsebujejo flouride ali flourovodikovo kislino. Previdnost ni odveč tudi pri uporabi strojev za poliranje, saj le ti odstranjujejo stekleno maso, kar povzroča optična popačenja.

Kaj pomeni interferenčni pojav

Gre za fizikalni pojav, ki se navezuje na lom svetlobe vpadnega kota svetlobnih žarkov. Ko je več stekel razporejenih vzporedno eno za drugim, se ob pogledu iz zunanjosti v notranjost zastekljene stavbe, na površini stekla pojavi interferenca. To je moč opaziti v obliki madežev mavričnih barv, trakov ali obročev, ki ob pritisku na stekleno površino, spremenijo svojo lego. Takšen pojav dokazuje vzporednost vgrajenih stekel.

Prezračevanje v izogib rosenju

Steklene površine se orosijo, kadar pride topel (vlažen zrak) iz prostora v stik s hladno površino stekla. Hladen zrak vsebuje manj vlage, zato lahko temperatura zraka pade pod rosišče – iz zraka se kondenzirana voda izloči, kar se opazi kot rosa na stekleni površini. Da se temu pojavu čimbolj izognemo moramo prostore prezračevati. Najučinkovitejše prezračevanje je na način prepiha (odpremo več oken okoli vertikalne osi), štirikrat dnevno, še posebej po prhanju, kopanju ali kuhanju. Glede na temperaturo okolice velja, da bolj toplo kot je zunaj, dlje mora trajati prezračevanje. Zato naj poleti prezračevanje traja deset minut ali več, pozimi pa zadostujeta že dve minuti. Med ogrevalno sezono tudi ni priporočljivo neprekinjeno prezračevanje, saj obstaja velika možnost nastanka plesni na ohlajenih notranjih zidovih.

rosenje okna zunaj

Zakaj se zunanje steklo orosi

Pri učinkovitejši toplotni izolaciji stekla, se lahko na zunanji površini le-tega pojavi rosenje. Do tega pojava pride v spomladanskih mesecih, ko prihaja do velikih temperaturnih razlik med dnevom in nočjo. Pri tem lahko vlažen zunanji zrak ob stiku s hladno površino stekla kondenzira in steklo orosi. S steklom ni nič narobe, ta pojav razkriva, da so vaša stekla zares visoko kakovostna, saj toplota ostaja v prostoru in se le malenkostno izgublja v okolje. Pojav izgine ko se steklo z zunanje strani dovolj segreje., npr. zaradi sončnih žarkov.

Kaj je anizotropija

Fizikalen pojav ki se lahko pojavi pri toplotno obdelanih enojnih ali delno kaljenih steklih. Ta lahko nastane zaradi porazdelitve notranjih napetosti. Pri tem je mogoče opaziti polarizirano svetlobo, ki je prisotna v običajni dnevni svetlobi in je odvisna od vremena in časa ter položaja sonca, ki vsebuje razlčine deleže polarizirane svetlobe.

steklo kot izolacija

Kaj je učinek izolacijskega stekla

Vmesni prostor med stekli je zaprt, tlak v njem pa se ujema s tlakom zraka, ki je prisoten ob izdelavi izolacijskih stekel. Atmosferska nihanja zračnega tlaka lahko povzročijo izbočenje in vbočenje zunanjih stekel. Tako se kljub ravnim posameznim steklom pojavljajo popačenja zrcalnih podob. Ta učinek je odvisen od velikosti in geometrije stekel in dejstva ali gre za dvojno ali trojno izolacijsko steklo.

omočljivost steklenih površin

Kakšni so vzroki omočljivosti in kako nastane

Pri transportu uporabljena vakuumska oprijemala, etikete s podatki o izdelku, plutovinaste ploščice za zaščito pred poškodbami, itd., spreminjajo površinsko napetost stekla. Na opisanih mestih je pri omočeni površini stekla mogoče opaziti nastanek različno velikih vodnih kapljic. Različna omočjivost po steklenih površinah lahko nastane že zaradi običajnih postopkov v proizvodnji stekla in izgine v odvisnosti od načina čiščenja in uporabljenih čistil. Šele pri temeljiti površinski obdelavi ali odstranitvi motilnih slojev, je mogoče znova vzpostaviti enakomerne lastnosti steklene površine. Pri tem se priporoča uporaba čistilnih krp, prepojenih z amonijakom.