Termični lom
Termični lom se pojavi, ko so presežene standardne lastnosti materiala v odvisnosti od kvalitete roba stekla in odpornosti na termične spremembe.
Posebno tipičen je lom na površini stekla, ki vedno poteka od roba stekla do hladno/vroče cone (zona krčenja ali širjenja).
Ob vstopu v hladno/vročo cono lahko opazimo znatno spremembo smeri in vijugasto nadaljevanje poteka loma, ki je značilno za termične lome.
Sam pričetek loma je vedno pravokoten na površino stekla, ker sledi načelu najkrajše poti. Za termične lome lahko tako govorimo, da potek loma sledi liniji najmanjšega odpora.
Termični lomi so vedno nedvoumni zaradi dveh jasno vidnih karakteristik:
- Lom, ki poteka pravokotno preko roba stekla,
- Lom, ki v začetku poteka pravokotno na površino stekla.
Najpomembnejše značilnosti termičnih lomov:
- Pravokoten vstopni kot,
- pravokoten potek loma na površini stekla,
- slika loma,
- smer in gibanje (sprememba smeri),
- kljukast zaključek.
Raziskave so pokazale, da za stekla, ki so zastekljena v okvirjih velja, da lom, ki nastane zaradi temperaturnih razlik na steklu, nikoli ne izvira iz vogala ampak vedno nastane na robu stekla nekje v srednjem območju. Glede na potek segrevanja stekla, je lahko pričetek loma tudi vstran od sredine roba, vendar bo izjemno redko v vogalu, razen, če je vogal zelo oslabljen npr. fizično poškodovan.
Temperaturne razlike na površini stekla lahko nastanejo zaradi veliko razlogov. Najbolj pogosti so navedeni v tabeli spodaj: