Vizualna ocena materialov okvirja
1. 1. Profili iz umetne mase
Pregled splošnega videza na optične pomanjkljivosti se izvaja na oddaljenosti treh (3) metrov.
Zunanji gradbeni elementi se ocenjujejo pri difuzni dnevni svetlobi, notranji gradbeni elementi pri primerni svetlobi za uporabo posameznega prostora, pri kotu 90° od ocenjevane površine.
1.1.1. Površina
Barva profilov naj bo na vseh po vgradnji vidnih površinah elementa enaka in enotna. Površine morajo biti gladke, brez udrtin, luknjic in neodstranljive umazanije, robovi brez zrnc. Pri postopku ekstruzije nastali matirani deli so dopustni. Vir: ÖNORM EN 12608; 2003 09 01
1.1.2. Sijaj
Za oceno sijaja površine ni primernega merila. Ocena sijaja z aparati se izvaja točkovno. Ocena raztegnjene površine je lahko le statistična. Boljša je ocena s prostim očesom.
Pri proizvodnem procesu je neizbežno, da pride do različnih stopenj sijaja, vendar naj te ne bi bile moteče pri opazovanju s prostim očesom. Razlike v sijaju ne spremenijo lastnosti profila pri staranju in se po vgradnji hitro porazgubijo.
1.1.3. Umazanost
Umazanija je lahko posledica izdelavnega procesa, vgradnje ali raznih vplivih okolja po vgradnji elementov. Z osnovnim čiščenjem se mora po vgradnji odstraniti vse ostanke umazanije nastale zaradi proizvodnega procesa. Proizvajalci oken morajo zagotoviti primerna čistila. Zaščitne folije na profilih služijo za zaščito profilov med transportom in vgradnjo. Te je potrebno odstraniti takoj po montaži. Odstraniti jih je potrebno tudi ob daljši izpostavljenosti nevgrajenega elementa soncu.
1.1.4. Dekor površine
Na profile iz umetnih mas se za pridobivanje raznih barv in struktur pogosto dodajo dekor folije. Na vidnih površinah po vgradnji morajo biti folije nanešene ravno, brez mehurčkov in gub. Robovi se smejo v nevidnem predelu profila privzdigniti le toliko, da se pod njo ne nabira umazanija in ne otežuje čiščenja. Folija se ne sme ločiti od osnovne površine.
Tudi pri foliranih profilih je utorih vidna osnovna barva profilov.
1.1.5. Barva
Barva profilov iz umetne mase lahko malenkostno odstopa. Te barvne diference se izničijo pri naravnem vplivu okolja.
Naravno razliko v barvi je mogoče določiti s spektralometrom. Za dopustne razlike glej RAL GZ 716/1.
Vizualna primerjava barv se dela po DIN ISO 105 A03, razlika pri tem ne sme biti večja kot eno stopnjo po sivi merilni lestvici.
1.1.6. Izgled utora in postavitev profilov
PVC profili se v kotih spojijo z varjenjem. Obdelan var ne sme imeti luknjic ali drugih nepravilnosti. Barva vara mora ustrezati barvi profilov. Na varu
ne sme biti vidnih razlik v geometriji profilov. Toleranca lege vidnih delov profila je pri globini profilov 80mm maks. 0,6mm, pri globini profilov več kot 80mm maks. 1mm.
Vir: ÖNORM EN 12608, Mere in dopustni odmiki; 2003 09 01
1.1.7. Popravila proizvajalca
Blažje poškodbe površine, deformacije in negladke predele je možno odstraniti s primernimi orodji ali čistili. Mojstrsko popravilo ne škoduje trajnosti profilov. Za oceno popravila veljajo zgoraj navedeni kriteriji.
Viri: ÖNORM EN 12608: 2003 09 01
ÖNORM EN 513: 1999 1001
1.2. Vizualna ocena površin oken, balkonskih in vhodnih vrat iz umetne mase
1.2.1. Opis veljave
Kriteriji ocenjevanja veljajo za vizualno oceno površin oken, balkonskih, ter vhodnih vrat iz umetne mase in sicer v vgrajenem ali stanju pripravljenem za vgradnjo. Kriteriji ocenjevanja veljajo tako za navadne kot tudi za barvne ali folirane profile.
Lastnosti vgrajenih oken, balkonskih in vhodnih vrat, ki se nanašajo na nadaljnje obdelave / predelave ali nastanejo zaradi pomanjkljivega vzdrževanja ali čiščenja tudi med časom trajanja garancije niso zajete v teh kriterijih ocenjevanja.
1.2.2. Profili iz umetne mase
Pri pregledu splošnega izgleda na optične pomanjkljivosti je merodajna vizualna ocena vidnih površin.
Zunanje dele je potrebno oceniti pri difuzni dnevni svetlobi, notranje pa pri normalni (difuzni) luči, primerni za posamezen prostor pri kotu 90° (+/-‐ 30°) od površine. Vizualna ocena (navpičen pogled na ocenjevane vidne površine) je pri zunanjih delih pri odmiku 5m, pri notranjih delih 3m. Ocenjuje se po odstranitvi umazanije in posledic vremenskih vplivov.
1.2.3. Nivo zahtev
- *** Površine z veliko obremenitvijo (po vgradnji pri zaprtem elementu vidna površina)
- ** Površine z običajno obremenitvijo (po vgradnji pri odprtem elementu vidna površina)
- * Površine z nizko ali brez obremenitve (po vgradnji nevidna površina)
- *** Površine z veliko obremenitvijo (po vgradnji pri zaprtem elementu vidna površina)
- ** Površine z običajno obremenitvijo (po vgradnji pri odprtem elementu vidna površina)
- * Površine z nizko ali brez obremenitve (po vgradnji nevidna površina)
1.2.4. Kriteriji ocenjevanja
- pri zamenjavi ali popravilih elementov ali delov elementov, je za pričakovati razlike pri sijaju ali v barvi že obstoječih in novih delov elementa zaradi okoljskih vplivov.
- Površine z veliko obremenitvijo (po vgradnji pri zaprtem elementu vidna površina)
- Površine z običajno obremeitvijo (po vgradnji pri odprtem elementu vidna površina)
- * Površine z nizko ali brez obremenitve (po vgradnji nevidna površina)
Viri:
VFF Merklblatt, KU.01, marec 2009
RAL GZ716/1: 2008-‐03 Kunststoff-‐Fensterprofilsysteme – Gütesicherung –
Abschnitt I: Kunsstoff-‐Fensterprofile
RAL GZ695:2005-‐10 Güte und Prüfbestimmungen für Fenster, Haustüren, Fassaden und Wintergärten
1.3 Profili iz aluminija
Ocena dekorativnega izgleda enotnosti barve, sijaja, strukture se opazuje pri difuzni dnevni svetlobi na zunanji strani pri razdalji 3m in notranji deli pri razdalji 2m.
Pri oceni enotnosti fasade se svetuje opazovanje pri večji razdalji.
1.3.1. Obdelane površine – lastnosti oz. napake
Vir:
ÖNORM EN 12206-‐1:2004 09 01 – Beschichtungsstoffe – Beschichtungen auf Aluminium und Aluminiumlegierungen für Bauzwecke – Teil 1: Beschichtungen aus Beschichtungspulvern
1.3.2. Anodizirane (eloksirane) površine – lastnosti oz. napake
Ocenjuje se pri vgrajenem in zaprtem elementu.
ALU obloge
Utori alu oblog, ki so nasajene na PVC elemente, morajo biti takšni, da lahko prevzamejo toplotna raztezanja umetne mase. Zato je temperaturno pogojena formacija vrzeli dopustna in konstrukcijsko predvidena.
Varjeni spoji
Obdelan var ne sme imeti lukenj ali vrzeli. Na varih ne sme biti vidnih razlik v geometriji profilov.
1.3.4. Odmiki – profili / paneli / pokrivni profili
Zaradi različnih materialov in obdelovanja lahko pride do razlik v barvi, stopnji sijaja, strukturi… tudi pri istem osnovnem tonu.
Takšne razlike so dopustne – priporoča se uporabo mejnih vrednosti.
1.3.5. Korozija na neobdelanih delih površine
Korozija se lahko pojavi na neobdelanih površinah profila (vrtine, rezi..), do tega pojava pride zaradi lastnosti materiala. Z rednim čiščenjem in nato s konzervacijo se da zaustaviti to kemično reakcijo.
Posebej izpostavljena so področja z visoko koncentracijo soli in visoko vlažnostjo zraka (soljenje cestišč, obmorska mesta…).
Viri:
ÖNORM EN 12020-‐2: 2008 08 Aluminum und Aluminiumlegierungen – Stranggepresste Prezisionslegierungen EN AW-‐6060 und EN AW -‐6063 Teil 2, Grenzabmasse und Formtoleranzen
ÖNORM C 2531: 2005 06 01 Andodisch oxidierte Erzeugnisse aus Aluminium und Aluminiumlegierungen – Technische Lieferbedingungen
DIN67530: 1982 01 – Reflektometer als Hilfsmittel zur Glanzbeurteilung an ebenen Anstrich-‐ und Kunsstoffoberflächen
1.4. Debeloslojna lazura lesenih površin
Preverjanje morebitnih optičnih pomanjkljivosti se vrši v oddaljenosti 3m, za posebne pogoje – glej tabelo.
Zunanji deli elementov se ocenjujejo pri difuzni dnevni svetlobi, notranji deli elementov pri svetlobi, primerni za uporabo določenega prostora v kotu 90° na površino.
1.4.1. Lesene površine -‐ lastnosti oz. napake
Vir:
ÖNORM B 3803 Holzschutz im Hochbau – Beschichtungen auf Masshaltigen Aussenbauteilen aus Holz, Ausgabe 2006-‐05-‐01
Richtlinie zur Visuellen Beurteilung einer fertig behandelten Oberfläche bei Holzfenstern und Fenstertüren; Ausgabe 2000-‐09
Alkalni ostanki ometa, apna, cementa… lahko nepopravljivo poškodujejo lazurne premaze. Zato je potrebno lesene površine med gradbeno fazo zaščititi.
Vir:
Richtlinie zur Visuellen Beurteilung einer fertig behandelten Oberfläche bei Holzfenstern und Fenstertüren; Ausgabe 2000-‐09
ÖNORM B 3803 Holzschutz im Hochbau – Beschichtungen auf Masshaltigen Aussenbauteilen aus Holz, Ausgabe 2006-‐05-‐01
1.4.2. Barva
Les je naraven material in se lahko različno obarva zaradi vsebine različnih snovi v njem, kar se lahko vidi po nanosu lazure. Te razlike v barvi niso napaka.
Zaradi vplivov UV žarkov se lahko kasneje (po vgradnji) barva spremeni. Te spremembe ponavadi privedejo do poenotenja barv med profili (če je bila pri dobavi opazna manjša razlika med njimi).
1.4.3. Popravila proizvajalca
Večje poškodbe površine morajo biti popravljene s strani strokovnjaka z uporabo ustreznih materialov in orodja. S popravilom se trajnost površine ne zmanjša.
Čiščenje in vzdrževanje
Vse površine je potrebno redno čistiti in vzdrževati v skladu z navodili proizvajalca. Le tako je možno zagotoviti trajno funkcijo elementa in kvaliteto površine. ÖNORM B 5305 2006 11 01 vsebuje kriterije za ocenjevanje stanja oken kot tudi nasvete, napotke in ukrepe za vzdrževanje.
Redno čiščenje preprečuje kopičenje umazanije in pojav težko odstranljivih madežev.
Vzdrževanje se pogosto izvaja na višini. Pred začetkom del je to potrebno preveriti in zagotoviti varne pogoje za delo.
1.28. Površine elementov iz umetne mase
Za čiščenje proizvajalci priporočajo namenske proizvode, ki so bili razviti posebej za čiščenje površin iz umetne mase. Čistila, ki vsebujejo milo, so dovoljena. Abrazivna čistila in čistila, ki vsebujejo topila, lahko poškodujejo površino zato jih lahko uporabljajo le strokovnjaki.
1.28.1. Umazanija in vplivi okolja
V kolikor površin ne čistimo redno, se na njih nalaga umazanija, ki je zelo trdovratna in se jo odstrani le z velikim naporom in specialnimi čistili. Razlog je v istočasnem delovanju sončnih žarkov, vode in nalaganju umazanije kot je cvetni prah, iztrebki insektov ali pa tudi opilki železniških tirov, prometa…
1.28.2. Dekor površine
Dekor površine se čistijo z enakimi čistili kot površine iz umetne mase. Nikakor se ne sme uporabiti abrazivnih čistil.
1.29. Leseni elementi z debeloslojno lazuro
Površino lesenih elementov je potrebno dvakrat letno preveriti glede morebitnih poškodb zaradi vremenskih vplivov (risi, razpoke, mehurčki..).
Pri mehanskih poškodbah (npr. toča) je potrebno poškodovano mesto dvakrat premazati z debeloslojno lazuro.
1.29.1. Vzdrževanje debeloslojne lazure
Za čiščenje proizvajalci priporočajo različne proizvode, ki so bili razviti posebej za čiščenje lesenih površin z debeloslojno lazuro. .Čistila, ki vsebujejo milo, so dovoljena. Abrazivna čistila in čistila, ki vsebujejo topila, lahko poškodujejo površino in se jih ne sme uporabljati.
Uporaba posebnih čistil lahko podaljša intervale vzdrževanja.
Zaradi vremenskih vplivov lahko barva v manjših delcih počasi odstopa. To ne predstavlja pomanjkljivosti.
1.30. Elementi in obloge iz aluminija
1.30.1. Intervali čiščenja in čistila
Pri normalnih obremenitvah v stanovanjskih četrtih se čisti dvakrat letno s čistili, ki jih priporoča proizvajalec. Čistila morajo ustrezati GRM RAL-‐GZ632.
1.30.2. Konzervacija
Za podaljšanje čistilnih intervalov in za poenostavljanje le-tega se priporoča uporaba konzervansov, ki zavirajo negativne atmosferske vplive.
1.30.3. Dolgoročno obnašanje prašno lakiranih površin
Preperevanje prašno lakiranih površin
Preperevanje prepoznamo po belih mat sledovih na prašno lakirani površini. Pri lažjem potegu z roko na roki ostane svetla snov. Ta ostanek je sestavljen iz preperelih polimerov, polnil, pigmentov… Preperevanje se ne sme zamenjati z razbarvanostjo. Razbarvanost je sprememba pigmenta v barvi, preperevanje je uničenje veznega skeleta.
Zaradi večje absorpcije UV žarkov so temne barve kot npr. RAL 9005, 8017, 7016, 6005 podležene večji obremenitvi kot svetle barve, zato se lahko pri temnih barvah hitreje pojavi preperevanje. Dodatni stresni faktorji so pogojeni z lego zgradbe in smerem neba.
Čiščenje / čistila
V nadaljevanju je nasvet za čičenje:
-‐ Čiščenje najmanj 2x letno:
Uporaba vode, po možnosti z minimalnimi dodatki nevtralnih čistil. Uporaba mehke (neabrazivne) krpe ali industrijske volne. Močno drgnjenje ni primerno. Takoj po čiščenju s čistili je potrebo izplahniti s čisto vodo.
-‐ Konzerviranje najmanj 1x letno:
Po čiščenju po navodilih proizvajalca proizvoda. Odstranjevanje mastnih ali oljnatih substanc se lahko vrši s špiritom ali izopropil alkoholom. Ostanki lepil, silikonskega kavčuka, lepilnih trakov.. se prav tako lahko odstranijo s temi sredstvi. Nikakor pa se ne sme uporabiti topil, razredčil ali abrazivnih sredstev za čiščenje.
-‐ Prepovedana je uporaba alkalnih čistil. Priporočamo nevtralna čistila.
-‐ Ne sme se uporabljati čistil z neznano vsebino.
-‐ Zaradi nevarnosti spremembe barv se priporoča narediti preizkus na nevidnem mestu.
-‐ Čistila imajo lahko najvišjo temperaturo 25°C. Ne sme se uporabljati visokotlačnih čistilcev ali parnih čistilcev.
Temperatura površine fasadnih elementov med čiščenjem ne sme presegati 25°C.
Maksimalen čas delovanja čistil ne sme presegati več kot eno uro, po najmanj 24h se sme čiščenje ponoviti.
Glede na stopnjo preperelosti pridejo v poštev specifični čistilni proizvodi, ki jih priporoča proizvajalec elementov. Uporaba teh proizvodov mora biti po navodilih proizvajalca.
Opozorila
-‐ Zaščitne folije je potrebno odstraniti takoj po vgradnji, da ne pride do škodljivih vplivov zaradi sončnih žarkov.
-‐ Transportno zapakirani deli morajo biti skladiščeni suho in odmaknjeno od sončnih vplivov.
1.31. Okovje
Vsi pri odprtem elementu vidni in premični deli okovja morajo biti najmanj 1x letno podmazani s primernim oljem. Po nanosu olja je potrebno funkcijo odpiranja in zapiranja elementa večkrat zapored ponoviti, da olje doseže vse gibljive dele okovja. Težko upravljanje mehanizma namiguje na nepravilno nastavljeno okovje.
1.32. Tesnila
Tesnila je potrebno 1x letno premazati z izdelkom za nego tesnil – po navodilih proizvajalca.
Funkcija in trajnost tesnil oslabi, če so ta preveč stisnjena. Rahlo škripanje tesnil med odpiranjem ne predstavlja pomanjkljivosti. S premazom se v večini primerov lahko prepreči pojav škripanja pri odpiranju elementa.
1.33. Izolirno steklo
Čiščenje vršimo z navadnimi čistili za steklo, ki preprečujejo poškodbe stekla. Abrazivna sredstva lahko poškodujejo površino stekla in so zato prepovedana.
Za samočistilna izolirna stekla je potrebno upoštevati navodila proizvajalca.
Redno je potrebno preverjati tesnila med steklom in profilom in jih v primeru poškodb zamenjati. Zamenjavo naj opravi proizvajalec, v nasprotnem lahko pride do večje škode.
Vir: ÖNORM B 5305 2006 11 01 – Fenster – Kontrolle und Instandhaltung
Nastanek rosenja in plesni
Pri nezadostni izmenjavi zraka (pomanjkljivo zračenje) lahko previsoka vlaga v zraku privede do nabiranja vlage v gradbenih elementih in s tem do zmanjšanja toplotne izolacije, množenja mikroorganizmov in nastanek plesni v gradbenih elementih.
ÖNORM B 8110-‐2 Wärmeschutz im Hochbau – Teil 2: Wasserdampfdiffusion und Kondensatschutz normira zahtevane pogoje zračenja za stanovanjske prostore in prostore s podobnim namenom uporabe.
Ti pogoji zračenja so:
-‐ maksimalno 65% vlage v zraku v trajanju maks. 8 ur dnevno
-‐ maksimalno 55% vlage v zraku preostanek časa. Za vsako °C zunanje temperature pod 0°C je potrebno odšteti 1% vlage v zraku. Te maksimalne vrednosti se nikakor ne sme preseči, ker lahko v nasprotnem primeru pride do nepopravljive škode na materialih in tudi pri zdravju uporabnikov.
Naslednji ukrepi so priporočljivi pri uporabi:
-‐ zadostno in stalno ogrevanje vseh prostorov. Izogibati se je treba kratkočasnim padcem temperature npr. ponoči. To velja predvsem za prostore, ki se jih uporablja občasno ali v katerih je zaželen nižji nivo temperature.
-‐ neovirano kroženje toplote, brez dolgih zaves, pohištva… pred grelnimi telesi.
-‐ Stalno zračenje z okni, odprtimi na ventus, ni priporočljivo.
-‐ Zračenje mora biti aktivno, skladno s potrebami in energetsko zavestno.
Pri zračenju se sicer izgubi nekaj energije, kar pa je za vzdrževanje zdrave prostorske klime in v izogib škodi zaradi vlage, potrebno vzeti v zakup. Izgubo energije je potrebno minimalizirati, kar uspe z hitrim, intenzivnim zračenjem.
Okna in vrata morajo biti kratek čas odprta na stežaj, po možnosti se ustvari prepih.
Po cca. petih minutah je porabljen, vlažen zrak iz prostora zamenjan s svežim, suhim zrakom, ki po ogretju lahko spet prevzame del vodne pare.
Prednost šokovnega zračenja je, da s porabljenim zrakom izgubimo le toploto v zraku, medtem ko zidovi in stene ostane toplota, ki se po zaprtju oken zelo hitro odda v svež zrak.
Takšno šokovno zračenje naj bi se izvajalo večkrat dnevno.
Večje količine vodne pare, ki nastajajo v posameznih prostorih – npr. med kuhanjem, tuširanjem…, naj se takoj odvede z zračenjem dotičnih prostorov. Notranja vrata naj bi bila med nastajanjem vodne pare zaprta, da se le‐ta ne razširi po celem stanovanju.
Detajli: Merkblatt – Kondenswasserbildung an Fenstern und Türen
Vir:
ÖNORM B8110-‐2 Wärmeschutz im Hochbau, Teil 2, Wasserdampfdiffusion und Kondensationsschutz, Ausgabe 2003-‐07-‐01
Merkblätter
-‐ Kondenswasserbildung an Fenstern und Türen -‐ Thermischer Spannungsbruch am Isolierglas -‐ Estrich -‐ Schäden am Bauelement Fenster -‐ Thermografie am Bauteil Fenster
Združenje ‘Fenster und Fensterfassaden’ je sestavljena iz podjetij in organizacij, ki skupno izvajajo projekte enakih materialov.
V tem združenju aktivno delujejo naslednja podjetja:
Actual
Gaulhofer
Hoco
Hrachowina
Internorm
IPM Schober
Josko
Pfisterer
Katzbeck
Stabil
Waku
Wicknorm
in jih administrativno podpirajo naslednje zveze:
AMFT (Arbeitsgemeinschaft der Hersteller von Metall-‐Fenster/ Türen/ Tore/ Fassaden)
Fachverband der Holzindustrie Österreichs in
ÖAKF (Österreichischer Arbeitskreis Kunststoff Fenster)
Z delom si združenje prizadeva k najboljšim rešitvam za skupna vprašanja za prednosti strank.
Dodatno naj bo celotna panoga močneje predstavljena širši javnosti in nudi infomacije k temam, ki jih zajema.